Brezposelnost pod 4 %: ali je to res dobra novica?

Kaj nam stopnja brezposelnosti pove — in česa ne

Slovenija je v letu 2023 beležila eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropski uniji — pod 4 odstotke po metodologiji Eurostata. To je statistično dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati. Toda stopnja brezposelnosti je eden najbolj omejenih kazalnikov zdravja trga dela, ki obstajajo. Meri le tiste, ki aktivno iščejo zaposlitev in je nimajo — ne pa tistih, ki so obupali nad iskanjem, delajo le krajši delovni čas, čeprav bi želeli polno zaposlitev, ali so ujeti v prekarnih pogodbah brez resničnih možnosti karierne rasti. V Sloveniji se je med letoma 2015 in 2023 delež zaposlenih s pogodbami za določen čas ustalil pri okoli 15 odstotkih — kar je visoko glede na zahodnoevropska povprečja. Hkrati so določeni sektorji, zlasti gradbeništvo, informacijska tehnologija in zdravstvo, poročali o kroničnih kadrovskih primanjkljajih, medtem ko v nekaterih regijah — zlasti v Pomurju in Zasavju — brezposelnost ostaja strukturno višja od slovenskega povprečja. Nizka skupna brezposelnost torej prikriva izrazito regionalno in sektorsko heterogenost.

Strukturna neskladja: izziv za delodajalce in politiko

Ekonomisti za opisovanje situacije, ko so delovna mesta prosta, iskalci zaposlitve pa ne ustrezajo zahtevam, uporabljajo izraz strukturna brezposelnost. V Sloveniji se ta izziv kaže v dveh dimenzijah: geografski in kvalifikacijski. V geografski dimenziji so delovna mesta skoncentrirana v Osrednjeslovenski in Savinjski regiji, medtem ko delovne sile iz demografsko ostarele Pomurske regije niso vedno mobilne. V kvalifikacijski dimenziji raste povpraševanje po poklicih v zelenem prehodu, digitalizaciji in zdravstveni negi, medtem ko izobraževalni sistem na te premike reagira počasneje. Rezultat je paradoks nizke brezposelnosti ob sočasnem pomanjkanju kadrov — kar pritiska na plače navzgor v deficitarnih poklicih, hkrati pa povzroča stagnacijo v prenapihnjenih segmentih trga. Za oblikovalce politik to pomeni, da samo statistika o brezposelnosti ni zadosten vodič: potrebni so bolj natančni kazalniki kakovosti zaposlitve, usklajenosti kompetenc in regionalnih neravnovesij.